KULTURNO DRUŠTVO VIDEM V OBDOBJU OD 1923 DO DANES

Prosvetno društvo je v Vidmu pričelo delovati leta 1923 hkrati s tamburaško skupino, saj so jedro društva predstavljali prav tamburaši. Število članov je hitro naraščalo, predvsem zaradi številnih mladih navdušencev. Prvi predsednik društva je bil Franc Muzek s Sel.
Člani so veliko pripomogli pri gradnji Slomškovega doma, ki ga je za svoje župljane dal postaviti župnik Jakob Soklič. Otvoritev 1930. leta je spremljal bogat kulturni program: odigrana je bila gledališka igra, ki jo je režiral prav Soklič, videmski organist Ivan Brglez pa je zbral pevce, ki so prvič zapeli v postavi mešanega pevskega zbora. Kulturna dejavnost je zaživela v polni moči, prekinila jo je šele druga svetovna vojna, po kateri so ljubitelji kulture spet vneto pripravljali dramske uprizoritve.
Ptujski tednik navaja leta 1951 ime Kulturno-umetniško društvo, že naslednje leto pa govori o Izobraževalno-umetniškem društvu. Vse do začetka sedemdesetih let se je potem spet uporabljal naziv Kulturno-umetniško društvo, temu imenu pa so okoli leta 1955 na pobudo takratnega ravnatelja osnovne šole Videm Borisa Šijanca dodali ime "France Prešeren".
Po vojni je bil predsednik društva Ignac Purg, po letu 1950 pa Maks Vaupotič. Zaradi obilice dela z zborovodstvom in tamburaši je organizacijsko delo namesto Vaupotiča opravljal Anton Sedlašek, ki je bil torej nekakšen namestnik predsednika.
1955. leta je Kulturno-umetniško društvo Videm imelo občni zbor, na katerem so živahno razpravljali o delovanju dramske skupine, pevskega zbora in tamburašev ter načrtovali kulturno-prosvetni spored.
Proti koncu petdesetih let je kulturno-prosvetno delo nekoliko zamrlo, saj so prenehali delati tamburaši, delno tudi pevski zbor, aktivni so bili le gledališčniki in knjižnica. Redno je deloval še kino, ki je vsako soboto in nedeljo predvajal filme, a ni bil del kulturno-umetniškega društva. Vedno glasnejše so postajale želje po novi kulturni dvorani, saj je obstoječa postajala vse manj ustrezna.
1971. leta je imelo Prosvetno društvo "Franceta Prešerna" Videm svoj dveletni občni zbor, ki se ga je udeležil tudi Stane Stanič, predsednik ZKO občine Ptuj. Anton Sedlašek, predsednik društva, je v poročilu opisal živahno kulturno delo zadnjih dveh let. Zelo uspešna je bila dramska sekcija, ki se ji je priključilo mnogo mladih, talentiranih ljudi. Kot ambasadorja kulturnega življenja je pisec članka označil prav Sedlaška in učiteljico Anico Duhovo.
Naslednjega občnega zbora čez dve leti se je od 64 članov udeležilo le 15. Predsednik Sedlašek je dejal, da je nastalo mrtvilo posledica pomanjkanja sposobnih ljudi, potrebna je bila tudi primernejša dvorana. Izvolili so nov izvršilni odbor, ki so ga sestavljali Marija Koletnik, Ančka Selak, Anica Duh, Janko Lah, Alojz Roškar, Tilčka Topolovec in Anton Sedlašek. V nadzorni odbor so izvolili Franja Levstika, Ivanko Furek in Franca Gabrovca.
Poročilo o delovanju društva je bilo na občnem zboru leta 1978 bolj spodbudno. Velike uspeha so nanizali dramska skupina, pevski zbor, ki je praznoval 25-letnico delovanja, v okvir prosvetnega društva so se uradno vključili plesači iz Pobrežja in orači iz Lancove vasi. Kot problem je bila spet izpostavljena neustrezna dvorana. Antonu Sedlašku, dolgoletnemu predsedniku društva, je ob tej priložnosti v imenu ZKPO Ptuj priznanje izročil Dušan Kozar. V tem času je ponovno oživela tamburaška skupina, društvu so se priključili še ljudski pevci Vinogradniki in pevke Luščarice iz Dravc.
1986. leta je po 32 letih predsedovanja prosvetnemu društvu od Antona Sedlaška to funkcijo prevzel Boris Novak. Tajnica je postala Milena Gabrovec, Sedlašek pa blagajnik. Člani izvršnega odbora so bili: Biserka Selak, Ančka Kokol, Jože Hrga, Vlado Štopfer, Anton Horvat (vodja plesačev), Ančka Selak (vodja dramske skupine), Jože Šmigoc in Ivanka Furek (knjižničarka). Nadzorni odbor so sestavljali predsednik Vlado Robar ter člana Maks Vaupotič in Franc Koderman.
Po tem letu je prenehala delovati  gledališka skupina, ostale sekcije, predvsem ljudski pevci, pa so delovale v polnem zamahu. Sredi osemdesetih je bilo število folklornih skupin največje (pevci, plesalci, orači).
1992. leta se je na letni konferenci zamenjalo le članstvo v posameznih odborih. Naslednje leto, 27.3.1993, pa je 58 članov Prosvetnega društva "Franceta Prešerna" Videm na občnem zboru izvolilo povsem novo vodstvo. Predsednikovanje je prevzela Ančka Kokol, za tajniške posle so zadolžili Antona Sedlaška, blagajničarka je postala Ančka Selak. Za člane upravnega odbora so bili izvoljeni: Milena Gabrovec, Ančka Skok, Biserka Selak, Albin Milošič, Nada Murko, Anton Horvat, Jože Šmigoc in Jože Hrga. Nadzorni odbor so predstavljali Vlado Robar, Maks Vaupotič in Franc Koderman.
Tako kot ostala društva se je tudi Prosvetno društvo Videm preimenovalo v Kulturno društvo Franceta Prešerna. Na izrednem zboru članov društva 27. maja 1996 so spremenili ime društva in statut uskladili z novim Zakonom o društvih.
Z novo kulturno dvorano, ki je del nove občinske zgradbe, je po dvanajstletnem premoru leta 1998 spet pričela delovati gledališka skupina. Svoje delo uspešno nadaljujejo tudi pevski zbor in tamburaška skupina, ki sta z odhodom dolgoletnega vodje Maksa Vaupotiča leta 1996 dobila novo vodstvo, skupini ljudskih pevcev, ljudska godca, manj uspeha ima le knjižnica.
16. februarja 2001 so člani društva na občnem zboru izvedli volitve članov v upravni in nadzorni odbor. 12. marca so novoizvoljeni člani na svoji prvi seji izvolili vodilne člane. V trinajstčlanskem upravnem odboru so: predsednik društva Jože Šmigoc, namestnica predsednika Marija Černila, tajnik Anton Sedlašek, blagajničarka Metka Letič in člani Srečko Bedrač, Tomaž Galun, Danilo Svenšek, Ančka Selak, Milena Gabrovec, Biserka Selak, Ančka Kokol, Franc Habjanič, Jože Milošič. Nadzornemu odboru predseduje Franc Koderman, člana sta Marjan Furek in Jože Hrga.
Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm trenutno združuje naslednje sekcije: pevski zbor, gledališko skupino, recitatorsko skupino, tamburaško skupino, instrumentalni trio ter ljudske pevce Vinogradnike, ljudske pevce Fante iz Jurovec in ljudska godca Milošič.
Kulturno društvo Videm je zelo aktivno pri organizaciji posameznih prireditev. Kulturno delovanje v občini Videm posebej zaznamujeta dve tradicionalni prireditvi, nastali na pobudo KD Videm, ki sta vedno združevali vsa kulturna in folklorna društva naše občine. Tako sta srečanji "Večer pevcev, godcev in folklore" (od 1981 - 1994) in "Spoznajmo se ob pesmi, glasbi in plesu" (od 1995 naprej), nastali prav na pobudo tega društva, natančneje sta to bili ideji Antona Sedlaška.
"Večer domačih pevcev, godcev in plesalcev" je na pobudo in v organizaciji KD Videm prvič potekal 1981. leta v Tržcu, nato pa šele tri leta pozneje. Od leta 1987 naprej je prireditev pod nekoliko spremenjenim imenom "Večer pevcev, godcev in folklore" potekala v vaškem domu v Pobrežju.
Leta 1995 je "Večer" zamenjalo občinsko srečanje "Spoznajmo se ob pesmi, glasbi in plesu", ki ga je vsako leto organiziralo drugo kulturno oziroma folklorno društvo iz občine Videm. KD Videm je pripravilo prvo srečanje. Leta 1996 je prireditev potekala v Leskovcu, 1997 v Podlehniku (takrat  Podlehnik še ni bil samostojna občina), 1998 je FD "Rožmarin" Dolena organiziralo srečanje na Vidmu, leta 1999 pa je bilo spet na vrsti Kulturno društvo Videm. Temu je sledil enoletni premor, v letih 2001 in 2002 pa je prireditev potekala v času občinskega praznika v Vidmu.
Videmski kulturniki so v vseh letih delovanja sodelovali na radijskih snemanjih. 1985. leta so nastopili v oddaji Radia Ptuj "Iz vasi  v vas", štiri leta pozneje pa so svoj delež prispevali v oddaji "Martinovo v Halozah", ki jo je takratni Radio Ljubljana posnel na Švabovem.
Njihovo udejstvovanje ni zabeleženo le na magnetofonske trakove. Ko je KD Videm skupaj s Folklornim društvom Lancova vas leta 1999 ob dnevu državnosti pripravilo zanimivo prireditev s poezijo Franceta Forstneriča, častnega občana občine Videm, se je Mariji Černila, režiserki gledališke skupine, porodila ideja o videofilmu. Tako je v oktobru že potekalo snemanje, ki prikazuje človekovo življenje, njegovo okolje, običaje in kulturo, vse skupaj pa dopolnjuje Forstneričeva poezija. Premierna predstavitev videofilma z naslovom "Čudovita pokrajina, bogata kulturna dediščina s poezijo Franceta Forstneriča" je bila decembra 1999 v Vidmu.
V letu 2000 je KD Videm s pevskim zborom, tamburaši, ljudskimi pevci Vinogradniki in Koledniki, s člani gledališke in recitatorske skupine v sodelovanju s folklornima društvoma iz Lancove vasi in Pobrežja prispevalo kulturni program, ki je popestril dvodnevni turistično-promocijski projekt haloških občin "Haloze, pozabljeni biser Slovenije". Večji del promocije je potekal v Kranjski Gori, kamor so se odpravili z vlakom, imenovanim "Haloški cug".
Leta 2002 je društvo pripravilo zelo odmeven projekt ob 50. obletnici snemanja filma Svet na Kajžarju pod vodstvom Marije Černila.. Ob tej priložnosti so ta film ponovno predvajali in pripravili  večer s še živečimi ustvarjalci in sodelavci filma. Bojana Rogina je pripravila razstavo in publikacijo o filmu. Vrhunec dogajanja pa je bil pohod po poteh snemanja, kjer so se na snemalnih lokacijah v Dravinjskem in Majskem Vrhu ob članih videmskega kulturnega društva predstavila še kulturni društvi Leskovec in Sela, folklorna društva iz Lancove vasi, Pobrežja in Dolene ter društva kmetic.
Leta 2003 je kulturno društvo skupaj s tamburaškim orkestrom in gledališko skupino praznovalo 80 let delovanja. Ob tej priložnosti je izšla tudi publikacija.
V letu 2004 se je prvič zgodil pohod po Srakačevi poti, kjer je svoja otroška leta preživljal literat France Forstnerič. V tem letu se je skupini pridružil mladinski pevski zbor Osti jarej z zborovodjem Dejanom Rihtaričem.
Septembra 2006 je KD Videm od občine dobilo v uporabo prostore v kleti ZD Videm. Ker naj bi tam bile drvarnice, so člani društva te prostore poimenovali kar DRVARNICA in to ime se je obdržalo. Sicer je prostor zelo primeren za kakšne vaje, še posebej pa za razstave ter literarne večere.
V letu 2008 so obeležili že 85. obletnico obstoja društva, tamburaškega orkestra in gledališke skupine.
Predsednik društva je še vedno Jože Šmigoc, tajnica Biserka Selak in blagajničarka Metka Ostroško. Člani Upravnega odbora so: Marija Černila, Milenka Gabrovec, Franc Habjanič, Ančka Kokol, Jože Milošič, Marta Milošič, Metka Ostroško, Mateja Krajnc, Ančka Selak, Biserka Selak, Danilo Svenšek, Manja Vinko, Jože Šmigoc.

Trenutno v  KD Videm sestavljajo naslednje sekcije:
- tamburaški orkester, predsednik Danilo Svenšek, dirigent Jože Šmigoc;
- gledališka skupina, vodja Bojan Trafela, režiserka Metka Ostroško;
- recitatorska skupina, vodja Marija Černila
- pevski zbor, vodja Biserka Selak, zborovodkinja Mateja Krajnc;
- ljudski pevci Vinograniki, vodja Anica Kokol;
- ljudski pevci Fantje iz Jurovec, vodja Franc Habjanič;
- razstaviščna dejavnost, vodja Jože Šmigoc;
- kulturne poti, vodja Mirko Černila;
- Veseli Jožeki, vodja Jože Hrga;
- Zankice, vodja Marta Milošič.

SEKCIJE, KI SO BILE NEKOČ DEL KLUTURNEGA DRUŠTVA KD VIDEM

V kulturno društvo so bila včasih vključene sekcije, ki so ali prenehale delovati ali so se osamosvojile kot samostojna društva ali so se vključile v druga društva. To so bile:

1. godba na pihala - začela delovati okrog l. 1936, prenehala delovati ob drugi svetovni vojni
2. knjižnica - začela pred letom 1950, ukinjena 2002 z uvajanjem bibiliobusa Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
3. ljudski godci Bedrač - začeli po l. 1993, prenehali 1997
4. ljudski pevci Kosci - začeli po l. 1982, nazadnje nastopili l. 1992
5. ljudske pevke Žanjice - pričele 1981, l. 1983 postali del Folklornega društva Lancova vas
6. ljudski pevci Mlatiči - pričeli 1979, l. 1983 postali del Folklornega društva Lancova vas
7. ljudske pevke Luščarice - pričele l. 1997, prenehale sredi 90. let
8. Orači iz Lancove vasi - pričeli 1960, l. 1983 so se osamosvojili v Folklorno društvo Orači Lancova vas
9. Plesači iz Pobrežja - pričeli l. 1935, l. 1995 postali del novo ustanovljenega Folklornega društva Pobrežje
10. Instrumentalni trio -  pričeli so spomladi 2001 in prenehali leta 2004.
11. Mladinski pevski zbor Osti Jarej z zborovodjem Dejanom Rihtaričem je pričel delovati aprila 2005, osamosvojili so se septembra 2006 in ustanovili svoje društvo.
12. Ljudska godca Milošič. Oče Jože je začel leta 1969, s sinom Jožekom pa sta zaključila leta 2006, ko so začeli z delom Veseli Jožeki.

Copyright